Popolni polimer – tisti, ki uravnoteži fizikalne lastnosti in okoljsko učinkovitost – ne obstaja, vendar je polibutilen adipat ko-tereftalat (PBAT) bližje kot mnogi.
Proizvajalcem sintetičnih polimerov desetletja ni uspelo preprečiti, da bi njihovi izdelki končali na odlagališčih in v oceanih, zdaj pa so pod pritiskom, da prevzamejo odgovornost. Mnogi podvajajo prizadevanja za spodbujanje recikliranja, da bi se ubranili kritikov. Druga podjetja se poskušajo spoprijeti s problemom odpadkov z vlaganjem v biološko razgradljivo plastiko na biološki osnovi, kot sta polimlečna kislina (PLA) in polihidroksialkanoat (PHA), v upanju, da bo naravna razgradnja ublažila vsaj del odpadkov.
Toda tako recikliranje kot biopolimeri se soočajo z ovirami. Kljub dolgoletnim prizadevanjem je na primer stopnja recikliranja plastike v ZDA še vedno nižja od 10 %. In biopolimeri – pogosto produkti fermentacije – se trudijo doseči enako zmogljivost in proizvodni obseg kot uveljavljeni sintetični polimeri, ki naj bi jih nadomestili.
PBAT združuje nekatere koristne lastnosti sintetičnih in bioloških polimerov. Pridobivajo ga iz običajnih petrokemičnih snovi – prečiščene tereftalne kisline (PTA), butandiola in adipinske kisline – vendar je biološko razgradljiva. Kot sintetični polimer ga je mogoče zlahka proizvajati v velikem obsegu in ima fizikalne lastnosti, potrebne za izdelavo upogljivih filmov, ki tekmujejo s filmi iz običajne plastike.
Kitajski proizvajalec PTA Hengli. Podrobnosti niso jasne in podjetje ni bilo dosegljivo za komentar. V medijskih in finančnih razkritjih je Hengli različno povedal, da načrtuje 450.000 t obrat ali 600.000 t obrat za biorazgradljivo plastiko. Toda pri opisu materialov, potrebnih za naložbo, podjetje imenuje PTA, butandiol in adipinsko kislino.
Zlata mrzlica PBAT je največja na Kitajskem. Kitajski distributer kemikalij CHEMDO predvideva, da se bo kitajska proizvodnja PBAT leta 2022 povečala na približno 400.000 t s 150.000 t leta 2020.
Čas objave: 14. februarja 2022