Rast svetovne ponudbe in povpraševanja je šibka, tveganje izvozne trgovine s PVC pa se povečuje. Rast svetovne ponudbe in povpraševanja je šibka, tveganje izvozne trgovine s PVC pa se povečuje.

Zaradi naraščajočih trenj in ovir v svetovni trgovini se izdelki iz PVC-ja soočajo z omejitvami protidampinških, tarifnih in političnih standardov na tujih trgih ter z vplivom nihanj stroškov pošiljanja, ki jih povzročajo geografski konflikti.

Rast domače ponudbe PVC-ja se ohranja, povpraševanje je prizadeto zaradi šibkega upočasnjevanja stanovanjskega trga, stopnja domače samooskrbe s PVC-jem je dosegla 109 %, izvoz zunanje trgovine pa je postal glavni način za prebavo domačega pritiska ponudbe, zaradi neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem na svetovni ravni pa obstajajo boljše možnosti za izvoz, vendar se trg s povečanjem trgovinskih ovir sooča z izzivi.

Statistični podatki kažejo, da je domača proizvodnja PVC-ja od leta 2018 do 2023 ohranila stalen trend rasti, in sicer se je povečala z 19,02 milijona ton leta 2018 na 22,83 milijona ton leta 2023, vendar se poraba na domačem trgu ni hkrati povečala. Poraba od leta 2018 do 2020 je obdobje rasti, vendar se je do leta 2023 začela zmanjševati. Tesno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na domači ravni se spremeni v presežek ponudbe.

Iz stopnje domače samozadostnosti je razvidno tudi, da stopnja domače samozadostnosti ostaja pred letom 2020 na približno 98–99 %, vendar se po letu 2021 stopnja samozadostnosti dvigne na več kot 106 %, PVC pa se sooča s pritiskom ponudbe, ki je večji od domačega povpraševanja.

Domača presežna ponudba PVC se je od leta 2021 hitro spremenila iz negativne v pozitivno, obseg pa je več kot 1,35 milijona ton, z vidika odvisnosti od izvoznega trga pa se je po letu 2021 z 2–3 odstotnih točk povečal na 8–11 odstotnih točk.

Kot kažejo podatki, se domači PVC sooča s protislovnim položajem upočasnjevanja ponudbe in upočasnjevanja povpraševanja, kar spodbuja trend rasti tujih izvoznih trgov.

Z vidika držav in regij izvoznic se kitajski PVC izvaža predvsem v Indijo, jugovzhodno Azijo, Srednjo Azijo in druge države in regije. Med njimi je Indija največja kitajska izvozna destinacija, sledijo ji Vietnam, Uzbekistan in povpraševanje v drugih državah se prav tako hitro povečuje, njena prodajna pot pa se uporablja predvsem za cevno, filmsko ter žičnato in kabelsko industrijo. Poleg tega se PVC, uvožen iz Japonske, Južne Amerike in drugih regij, uporablja predvsem v gradbeništvu, avtomobilski in drugih industrijah.

Z vidika strukture izvoza blaga kitajski izvoz PVC-ja temelji predvsem na primarnih izdelkih, kot so PVC delci, PVC prah, PVC pasta itd., ki predstavljajo več kot 60 % celotnega izvoza. Sledijo različni sintetični izdelki iz PVC-ja, kot so PVC talne obloge, PVC cevi, PVC plošče, PVC folije itd., ki predstavljajo približno 40 % celotnega izvoza.

Zaradi naraščajočih svetovnih trgovinskih trenj in ovir se izdelki iz PVC-ja soočajo z omejitvami protidampinških, tarifnih in političnih standardov na tujih trgih ter vplivom nihanj stroškov pošiljanja, ki jih povzročajo geografski konflikti. Indija je v začetku leta 2024 predlagala protidampinške preiskave za uvoženi PVC, ki po trenutnih predhodnih uradnih informacijah še niso zaključene. V skladu z ustreznimi pravili protidampinške politike naj bi se začele v 1-3 četrtletjih leta 2025. Govorice o uvedbi so še pred decembrom 2024, vendar to še ni potrjeno. Ne glede na to, kdaj je začetek ali davčna stopnja visoka ali nizka, bo to negativno vplivalo na kitajski izvoz PVC-ja.

Tuji vlagatelji so zaskrbljeni zaradi izvajanja indijskih protidampinških dajatev, kar bi povzročilo zmanjšanje povpraševanja po kitajskem PVC-ju na indijskem trgu, bližajoč se obdobju iztovarjanja pred nadaljnjim izogibanjem ali zmanjšanjem nabave, kar bi vplivalo na celoten izvoz. Politika certificiranja BIS je bila podaljšana avgusta in glede na trenutne razmere in napredek pri certificiranju ni izključeno, da se bo izvajanje podaljšanja nadaljevalo konec decembra. Če indijska politika certificiranja BIS ne bo podaljšana, bo to imelo neposreden negativen vpliv na kitajski izvoz PVC-ja. To od kitajskih izvoznikov zahteva, da izpolnjujejo indijske standarde certificiranja BIS, sicer ne bodo mogli vstopiti na indijski trg. Ker se večina domačega izvoza PVC-ja kotira po metodi FOB (franko-bordijski prevoz), so se zaradi dviga stroškov pošiljanja povečali stroški kitajskega izvoza PVC-ja, kar je oslabilo cenovno prednost kitajskega PVC-ja na mednarodnem trgu.

Obseg vzorčnih izvoznih naročil se je zmanjšal, izvozna naročila pa bodo ostala šibka, kar še dodatno omejuje obseg izvoza PVC-ja na Kitajskem. Poleg tega imajo Združene države možnost uvedbe carin na kitajski izvoz, kar naj bi oslabilo povpraševanje po izdelkih, povezanih s PVC-jem, kot so tlakovci, profili, plošče, igrače, pohištvo, gospodinjski aparati in druga področja, konkreten vpliv pa še ni bil udejanjen. Zato je za obvladovanje tveganj priporočljivo, da domači izvozniki vzpostavijo diverzificiran trg, zmanjšajo odvisnost od enotnega trga in raziščejo več mednarodnih trgov; izboljšajo kakovost izdelkov.